Kako vpliva in kaj pomeni, če damo delavcu konkurenčno klavzolo
Delavci v času opravljanja dela v delovnem razmerju pogosto pridobivajo določena znanja in poslovne zveze. Zaradi posebne izključne narave delovnega razmerja delavci v času njegovega trajanja ne smejo opravljati konkurenčne dejavnosti. Nekaj posebnosti pa velja za čas po prenehanju delovnega razmerja.
- Prepoved konkurence – zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti
Kot omenjeno, delavec med trajanjem delovnega razmerja ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki spadajo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili konkurenco za delodajalca.
Če delavec krši prepoved konkurence, ima to lahko naslednje posledice:
- odškodninska odgovornost delavca: delodajalec lahko zahteva povrnitev škode, nastale z delavčevim ravnanjem, v roku treh mesecev od dneva, ko je izvedel za opravljanje dela ali sklenitev posla, oziroma v roku treh let od dokončanja dela ali sklenitve posla;
- disciplinska odgovornost delavca;
- možnost redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Če delavec v času trajanja delovnega razmerja opravi manjši obseg storitev, s katerimi se ukvarja tudi delodajalec, vendar za to ne prejme plačila, ne gre za pridobitno dejavnost in tudi ne za kršitev konkurenčne prepovedi.
Konkurenčna klavzula – pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti
Prepoved konkurence se lahko dogovori tudi za čas po prenehanju delovnega razmerja. V takem primeru govorimo o konkurenčni klavzuli.
Zakon o delovnih razmerjih v zvezi s tem določa, da kadar želi delodajalec delavcu preprečiti izvajanje konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja, mora biti taka določba izrecno dogovorjena med strankama. Konkurenčna klavzula mora vsebovati zakonsko predvidene sestavine.
Za konkurenčno klavzulo se delavec in delodajalec dogovorita zlasti v primerih, kadar posamezen delavec pri svojem delu ali v zvezi z delom pridobiva posebna tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze. Zaradi posebnih dodatnih znanj je delavec ne le laže zaposljiv, temveč poseduje znanje, ki ga lahko s pridom uporabi konkurenčno podjetje. Kadar gre za izredno specifična znanja, imajo zato delodajalci še posebej velik interes za lastno zaščito.
Dogovor o konkurenčni klavzuli je v interesu delodajalca, zaradi česar Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je veljaven le, če vsebuje še nekatere druge sestavine, ki so v korist delavca, in sicer:
- predpisana je pisna oblika klavzule: če klavzula ni v pisni obliki, delavca ne zavezuje;
- trajanje konkurenčne klavzule: konkurenčna klavzula se lahko dogovori najdlje za obdobje dveh let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi;
- način prenehanja zaposlitve: konkurenčna klavzula se lahko dogovori le za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca (razen v primeru izredne odpovedi, če delavec zavrne prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku);
- vrsta delovnega razmerja: konkurenčna klavzula se praviloma dogovori za pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas; izjemoma se lahko, najdlje za obdobje dveh let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, pisno dogovori tudi v pogodbi o zaposlitvi za določen čas za primer prenehanja s potekom časa oziroma s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena, kadar se pogodba o zaposlitvi za določen čas sklepa z vodilnim delavcem, poslovodno osebo ali prokuristom ali za opravljanje projektnega dela;
- denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule.
Konkurenčna klavzula mora biti določena z razumnimi časovnimi omejitvami prepovedi konkuriranja in ne sme izključiti možnosti primerne zaposlitve delavca.
Če konkurenčna klavzula ni izražena v pisni obliki, se šteje, da ni dogovorjena.
Če delodajalec uveljavlja konkurenčno klavzulo in je delavcu zato onemogočena pridobitev zaslužka, primerljivega njegovi prejšnji plači, mu mora delodajalec za ves čas spoštovanja prepovedi mesečno izplačevati denarno nadomestilo. Denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule se mora določiti s pogodbo o zaposlitvi in znaša mesečno najmanj 1/3 povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.
Če se denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule ne določi s pogodbo o zaposlitvi, konkurenčna klavzula ne velja.
Delodajalec in delavec se lahko kadarkoli sporazumno dogovorita o prenehanju veljavnosti konkurenčne klavzule, torej tudi po tistem, ko jo je delodajalec že uveljavljal.
Konkurenčna klavzula pa tudi sicer izgubi učinkovanje, če delavec odpove pogodbo o zaposlitvi, ker je delodajalec huje kršil določila pogodbe o zaposlitvi, pod pogojem, da je delavec v roku enega meseca od dneva prenehanja pogodbe o zaposlitvi prejšnjemu delodajalcu pisno izjavil, da ni vezan s konkurenčno klavzulo.